projekti
vsi (35)
[BU] vznik (27)
[FW] tok (27)
[FX] fleksibilno (26)
[M] modul (21)
[PI] vtičnik (15)
[PT] prototip (13)
[S] trajnostnost (23)
[T] čas (16)

studio

data
koncepti
[BU] vznik
[FW] tok
[FX] fleksibilno
[M] modul
[PI] vtičnik
[PT] prototip
[S] trajnostnost
[T] čas
 

podatki team opis

Arheološki park Zgodnjekrščansko središče, Ljubljana

status:
izvedeno

datum:
2012

naročnik:
Muzeji in galerije mesta Ljubljana

lokacija:
Ljubljana

tip:
kultura

bruto površina:
1419 m2

arhitektura:
studio stratum/arco d. o. o.
Polona Filipič
Peter Šenk
Marko Pretnar
Primož Špacapan

sodelavci:
gradbene konstrukcije: CBD d. o. o.

 

 
 

 

foto: Virginia Vrecl

INPUT: Naročnik je na obravnavani lokaciji Arheološki park Zgodnjekrščansko središče naročil izdelavo projekta za ureditev pohodnih površin z dostopi do arheoloških izkopanin, prostora za pedagoške delavnice ter urbano opremo. Arheološki park je za obiskovalce odprt od pomladi do jeseni in dostopen z Erjavčeve ceste ob Cankarjevem domu. Dostop je zaradi parkiranih avtomobilov otežen, prav tako pa tudi prezentacija arheološkega parka v prostoru. Obstoječe stanje obiskovalcu omogoča neposreden dostop do mozaikov, pri čemer obstaja velika možnost poškodb le-teh. V parku je zaščita mozaikov zagotovljena z obstoječo platneno streho na kovinski konstrukciji. Ker ni elektronsko vodenega odpiranja vrat, so ogledi možni samo v okviru organiziranih vodstev, prav tako pa je potrebna infrastruktura za muzejske pedagoške dejavnosti – izvajanje delavnic za otroke – zgolj provizorična in jo je potrebno celostno urediti. Dostop do najbolj zanimivih delov arheoloških izkopanin in mozaikov v parku ni primeren za funkcionalno ovirane osebe. Poti za obiskovalce so speljane po travnatem terenu, v pretežni meri iz sipkih materialov, kar onemogoča dostop funkcionalno oviranim.

OUTPUT:
Kot najprimernejši pristop urejanja arheološkega parka je bil izbran infrastrukturni pristop zaradi več vidikov, ki se združujejo v definiciji trajnostnega razvoja. Ekonomski, družbeni in okoljski vidiki so z izbranim pristopom najbolj uravnoteženi, kar se je z idejnim projektom in njegovo izvedbo v čim večji meri prenašalo vse do detajla in izvedbe. Značilnost infrastruktirnega pristopa je tudi njegova lastna nereprezentativnost.
Ureditev infrastrukture arheološkega parka je bila zasnovana na način, ki odgovarja potrebam tako individualnih kot obiskovalcev v vodenih skupinah. Turistična infrastruktura je funkcionalno in oblikovno strukturirana glede na funkcionalne sklope in prostorske pogoje. Na samem vstopu v območje arheološkega parka je urejen vstopni plato z utrjenim peščenim nasutjem. Tu je locirana dvoprekatna kompozicija kovinskega zabojnika – kontejnerja. V prvem prekatu so umeščene kemične sanitarije, drugi prekat pa je namenjen shranjevanju zaščitne in vzdrževalne opreme in naprav za arheološki park. Ovoj zabojnika služi tudi kot informacijski pano ob vstopu v parka.
Pot obiskovalca od vstopnega platoja vodi po glavni montažni dostopni poti s pohodno površino iz prefabriciranih montažnih pohodnih panelov na kovinski podkonstrukciji. Pot ne vzbuja povezave z nekdanjimi rimskimi potmi, njihovo materialnostjo in videzom in vodi do območja z mozaiki, kjer se razcepi do območja za pedagoške delavnice na eni strani, objame območja mozaikov ter se s stopnicami spusti na nivo terena arheoloških izkopanin na drugi. Na mestih, kjer je pohodna površina zaradi omogočanja dostopa gibalno oviranim osebam s primernimi nakloni in nad nivojem izkopanin, je glede na potrebe izvedeno temeljenje s čim manjšim poseganjem v območje arheoloških izkopanin.  Na dostopni in ogledni poti so pred pomembnejšimi arheološkimi točkami sistemsko umeščeni označevalni elementi – totemi, ki so tudi prostostoječe izvedbe. Hkrati pa je zagotovljena tudi možnost dostopa z montažnimi stopnicami do nivoja izkopanin
Za potrebe izvajanja pedagoških delavnic je urejen pedagoški kotiček, katerega lahko uporabljajo tudi funkcionalno ovirane osebe. Prostor je opremljen z dvema arheopeskovnikoma, štirimi mizami in osmimi klopmi. Na saniran oporni zid se sidrajo ploščice z zatiči, v katere se v času pedagoških delavnic nameščajo police, magnetne table in drugi pripomočki. Na travnati površini ob pedagoškem kotičku je urejena lesena klop primerna za posedanje ob strokovnih vodstvih in predstavitvah.
Infrastrukturni pristop k urejanju arheoloških parkov je sistem dodajanja plasti, ki omogočajo informacijsko in bolj celostno dojemanje arheološke dediščine, s svojo umestitvijo in materialnostjo pa doda k atraktivnosti njene celovite prezentacije. Urejen in oživljen prostor postane del sodobne urbanosti ožjega in širšega območja mesta.

[BU] vznik/Koncept ureditve odraža upoštevanje obstoječega stanja z obstoječo streho, potek in lokacijo arheoloških ostalin, želeno pot obiska ter prostor nadgrajuje z z novo plastjo komunikacij, ki omogočajo celovitejšo percepcijo arheoloških ostalin.

[FW] tok/Zasnova sledi želenemu usmerjanju obiska arheološkega parka, s čimer se obvladuje in nadzoruje večje število obiskovalcev in njihova komunikacija z vsebino. Izboljšana je dostopnost in uporabnost za različne ciljne skupine obiskovalcev.

 [FX] fleksibilno/Zasnova montažnih pohodnih površin je z uporabo materialov in načinom izvedbe prilagojena specifičnim pogojem lokacije in potrebam uporabnika. Konstrukcijski sistem elementov je zasnovan modularno, je prilagodljiv in montažen/demontažen.

[M] modul/Konstrukcijski sistem montsažnih pohodnih elementov, ograj, klopi  in označevanja je zasnovan modularno, je prilagodljiv in demontažen.

[PI] priklop/Infrastrukturni pristop urejanja omogoča ohranjanje parka kot izrazito parkovne površine in kar najmanjše fizično poseganje v območje dediščine. Modularni elementi so zasnovani kot priključni elementi, ki se pripenjajo na osnovno konstrukcijo.

[PT] prototip/Modularni montažni sistem pohodnih površin določa niz kompozicijskih pravil. Prav tako niz pravil določa organizacijo parka. Zasnova pohodne površine posebej in ureditev parka v celoti delujeta kot adaptabilna prototipa v dveh merilih.

[S] trajnostnost/Poseg v območje izkopanin je minimalen glede na zahtevan program. Infrastrukturni pristop urejanja ohranja, vključuje, izkorišča ter izpostavlja urbane arheološke parke trajnostno - ti postanejo del mesta, atraktorji v prostoru tokov in predvsem vsem dostopni.

[T] čas/Zasnova ureditve arheološkega parka omogoča spremembe v nepredvidljivi prihodnosti.